Ali je, kot ocenjuje slovenska odbojkarska javnost uvrstitev našega moštva v F 6 resnično senzacija ali pa to pravzaprav ni, kot temu pravi glavni trener Glenn Hoag, »nič posebnega, saj so fantje na igrišču le delali to, kar so počeli tudi vse tekme doslej: igrali so točko po točko«? Kako ti pravzaprav ocenjuješ zmago ACH Volleya nad Italijani, ki je zagotovo predstavljala nov zgodovinski mejnik v slovenski odbojki na sploh.? Toda, mejnik je predstavljala tudi zmaga v Top Teamsu? Je potemtakem Macerata resnično zgodovinski korak naprej?

Aleš Jerala: »Zmaga proti Macerati je po mojem mnenju zagotovo primerljiva z uspehom ACH Volleya, takratnega OK Autocommerce, v Top Teamsu leta 2007. Točkovanje rezultatov po lestvici CEV sicer uvrstitev med šest najboljših v evropski ligi prvakov vrednoti višje kot zmago v pokalu Cev (prej Top teams), vendar pa sta oba uspeha – vsaj za tiste, ki smo okrog te ekipe - enako sladka. Je pa res, da je slednji dosežen z drugačnim razumevanjem odbojkarske igre, ki ga uveljavlja Glenn Hoag in vesel sem, da smo vodilni v klubu njegov način dela podpirali in bili tudi sami dovolj potrpežljivi. Prej smo zmagovali in dosegali uspehe denimo z odličnim napadom, servisom, zdaj pa smo zmagali z drugačno, zagotovo tudi bolj zrelo igro. Zmagali smo zaradi boljšega bloka, zaradi boljše obrambe, boljše realizacije napadov, ko ima naša ekipa servis. In mislim, da je to velik korak naprej, saj to daje vrednost ne samo ekipi v celoti, pač pa vsakemu posameznemu igralcu posebej. Ta način igre namreč pomeni, da zna vsak igralec dojeti in posledično tudi sprejeti zahtevani pristop k igri, da zna realizirati dogovor, da zna biti discipliniran in hkrati moštveno naravnan. Vsekakor pa ta zmaga povzroča tudi dodatne obveznosti. Za igralce in trenerje bo namreč poslej le še težje, ker se bodo morali dokazovati na še višjih ravneh kot je to bilo doslej. Med skrajnostmi, ki jih navajaš v vprašanju – nekakšne euforične navdušenosti na eni strani in precejšnje zmernosti na drugi -, se v bistvu nagibam k edinemu objektivnemu kriteriju, to pa je, kot sem že dejal, točkovanje na osnovi lestvice evropske odbojkarske federacije. Po tem sodeč je zmaga ACH Volleya nad moštvom Lube Banca Marche Macerata v Playoffs 12 evropske lige prvakov najvišji doslej točkovani uspeh.«

ACH Volley je zdaj v Playoffs 6. Pred nami je tekma proti Innsbrucku. Kako visoka je ta ovira? Laična javnost je naklonjena poenostavljanju. Kje so pravzaprav pasti tega zadnjega kroga tekmovanja, ki lahko enim ali drugim odpre vrata na Finale Four aprila v poljskem Lodžu?

Aleš Jerala: »Predvsem se moramo zavedati, da ko si enkrat tako visoko, med šest najboljših, po tem favoritov ni več. Na tej ravni je namreč vsaka tekma podobna »tie brake«-u v posamezni tekmi. Tukaj so vložki zelo veliki, še večji so dobitki, ki jih vsaki klub pridobi, zato na tej ravni prav vsak klub gre na vse ali nič. Noben klub nima kaj izgubiti, še posebej ne v takšnem dvoboju, ki je pred nami proti Innsbrucku. Oboji se zavedamo, da smo pred zgodovinskim uspehom in nobeden ne bo hotel te priložnosti izpustiti iz rok. Menim, da je naša ekipa dobro pripravljena, tako fizično kot taktično. Problem je samo v tem, ali bodo igralci znali obdržati to raven odgovornosti in discipline v igri ter hladnokrvnosti, kar jih je krasilo na tekmi proti Macerati. Gledano s tega zornega kota je ACH Volley objektivno boljša ekipa od Hypo Tirola, vendar to še morajo dokazati tudi na igrišču.«

Bilanca vseh dosedanjih medsebojnih srečanj je sicer v prid ACH Volleyu, toda znotraj srednjeevropske lige. Kljub temu pa ostaja »črna pika«: zmaga Innsbrucka na ključni, zaključni tekmi turnirja lani na Dunaju. Je naša mlada ekipa zmožna premagati tekmeca, kot je Tirol tudi na tako veliki tekmi, kot je tekma lige prvakov? In če je, pod kakšnimi pogoji? Je to srce ali so to izkušnje?

Aleš Jerala : »Innsbruck je izredno kompaktna ekipa, ki goji čisto drugi način igranja kot Macerata. Italijani gradijo svojo igro na individualnih sposobnostih posameznih igralcev, Innsbruck pa je nasprotno od tega zelo močan kolektivno. Hypo Tirol nima v svojih vrstah nekih zvezdniških imen, so pa po vrsti zelo izkušeni igralci, z izjemno nekaterih, ki so igrali v različnih evropskih ligah, od italijanske, francoske, grške, turške, in so večinoma reprezentanti posameznih držav. Toda, to je že dve leti praktično nespremenjena ekipa, ki ima svojo kvaliteto, kar se kaže tudi v tem, da delajo bistveno manj napak od denimo Macerate. Igrajo hitrejšo igro, tako, da mislim, da znajo biti tekme proti njim težke, tudi zaradi omenjene »črne pike«, izgube ključne tekme v lanskoletni srednjeevropski ligi, ko nam je Hypo Tirol navkljub našim do takratnim 16 zmagam z enim samim porazom na najbolj ključnem, zadnjem srečanju sezone, odvzel primat v tem tekmovanju,To je pomemben psihološki moment, ki ga ne smemo zanemariti, zato bo tokratno srečanje proti Tirolu celo težje, kot proti Macerati. Naša ekipa doslej ni imela kaj izgubiti, lahko je le pridobila, saj je bila Macerata v vlogi favorita in pod imperativom zmage. Zdajšnja nasprotnika, tako ACH Volley kot Hypo Tirol, vstopata v boj ob obojestranskem zavedanju, da lahko ogromno pridobita. Zato bodo oboji hoteli in želeli izrabiti ponujeno priložnost. Z vidika izkušenosti, nepopustljivosti, z načinom igranja je Innsbruck celo malo v prednosti. Toda, gledano na kakovost našega moštva, tako individualno kot taktično, pa je prednost lahko na naši strani. Ampak zavedati se moramo, da bo na koncu odločala dnevna forma moštva v celoti in vsakega posameznika posebej, ki bo pred nalogo, da realizira tisto, kar bo trener pripravil in zahteval od njih oziroma, kar se bodo dogovorili. Naši predvsem morajo iti na te tekme kot na vse doslej: odgovorno, disciplinirano, z zaupanjem v lastne spodobnosti. Igrati morajo, kot jim nenehno govori tudi Glenn Hoag, točko za točko. Lahkih setov, namreč, na teh tekmah preprosto ne bo. Innsbruck igra konstantno, kompaktno in brez napak, tako, da se bodo tekme zagotovo odločale v končnici. Zato je potrebno biti potrpežljiv in tudi pri visokemu rezultatu vztrajati in razmišljati le o eni točki naprej.«

V letošnji celotno sezoni je ACH Volley pokazal, da se zelo zna motivirati, kadar igra tekme višjega ligaškega ranga, izgublja pa tekme proti objektivno slabšim tekmecem, ki pa so v tistem trenutku morda zgolj bolj motivirani od njega. Kako to komentiraš?

Aleš Jerala: »V letošnji sezoni smo dejansko izgubili nekaj tekem v srednjeevropski ligi proti nekaterim slabšim ekipam, kar je bil splet nekaterih okoliščin. Lahko bi jih tudi premagali. V bistvu smo tudi doslej – v slovenskem pokalu denimo – zmagovali velikokrat z večjo težavo, kot smo mislili in pričakovali. Naši igralci imajo resnično letos izjemno veliko tekem na sporedu, mogoče celo preveč, tako, da je včasih potrebno zadeve jemati kompromisno in kakšnega ključnega igralca odpočiti. Dodatna oteževalna okoliščina pa je tudi to, da iz tedna v teden menjavamo igralno žogo. Na tej točki so slovenske ekipe v prednosti, ker igrajo v vsej sezoni samo z Galo, mi pa menjavamo Galo z Mikasino in se nam bo to redno dogajalo tudi naslednjih štirinajst dni. Sicer pa so glave naših odbojkarjev sigurno nenehno tudi na tekmah lige prvakov, ker je to preprosto težko odmisliti. Tako, da morata trener in njegov pomočnik veliko narediti na njihovi psihološki pripravi in motiviranosti za tekme državnega prvenstva. Poleg tega, menim, da so slovenske ekipe letos resnično dobre, raven igranja v slovenski ligi nikakor ni slab in je zagotovo višji kot v preteklih letih. Več ekip je, ki lahko presenetijo, predvsem pa, ko igrajo proti ACH Volleyu, nimajo kaj izgubiti, lahko samo ogromno pridobijo in tudi to je ključ njihove igre. Osebno pa menim, da doslej nismo pokleknili na nobeni tekmi, čeprav je bilo včasih resnično težko. In jaz verjamem, da je ta ekipa sposobna tako igrati do konca sezone. Edino kar me lahko skrbi, so morebitne hujše poškodbe in bolezni. Za blažje me ne skrbi, saj sta Eva Topole in Marko Šercer, ki skrbita za zdravje fantov, pravi dream team. Če se bomo, torej, poškodbam izognili, bo ACH Volley zagotovo ponovno opravičil vlogo favorita tudi na državnem prvenstvu.«

Ivanka Mihelčič