Novice

Kolaković odšel z mešanimi občutki

 Ljubljana, 6. novembra 2011 – V soboto zvečer, takoj po tekmi ACH Volleya proti SIP Šempeter v Šempetru, in po še eni zmagi našega moštva v državnem prvenstvu Slovenije, sta se Igor Kolaković in Uroš Kovačević v spremstvu Dragana Kobiljskog (slednji zgolj na nekajdnevni odmor) odpravili na pot proti Beogradu. Danes, v nedeljo, se je tja odpravil tudi Milan Rašić. Tako kot tudi slovenske reprezentante, tudi srbske namreč čaka reprezentančni zbor v ponedeljek, 7. novembra in nekakšno preštevanje zdravih in manj zdravih, bolj ali manj poškodovanih vpoklicanih odbojkarjev, ki so pripravljeni za reprezentančne akcije načrtovane za letošnji november. Pred odhodom na pot smo se pogovorili z glavnim trenerjem ACH Volleya, Igorjem Kolakovićem.

 

 

Foto:BOBO»Čeprav je odhod srbske reprezentance na svetovni pokal na Japonsko, kamor nas  kot aktualnega evropskega prvaka čakajo olimpijske kvalifikacije velik izziv, mi je iskreno povedano na nek način dejansko žal, ker odhajam, ker se mi zdi, da je to obdobje v klubski odbojki izjemno pomembno. Z moštvom sem praktično preživel mesec pa pol intenzivnih treningov in tekem in sem se v tem obdobju spoznal z našimi mladimi okrepitvami. Pridobil sem veliko zaupanje v njihovo kakovost, kakor tudi v kakovost in kompaktnost celotne ekipe ne glede na trenutni rezultat, ki smo ga dosegli v evropski ligi prvakov, se pravi en poraz in izgubljena dva prva niza v tekmi proti Budvanski Rivijeri v Stožicah.  Imamo moštvo, ki ima zelo dobro podobo, dobro psiho, zagotovo pa potrebujemo določen čas, da pokažemo pravo kakovost. Moštvo prepuščam zdaj znova mojemu pomočniku Draganu Kobiljskemu in kondicijskem trenerju Marku Šercerju, čeprav bo precej naših igralcev odsotnih zaradi reprezentančnih akcij. Iskreno upam, da bodo naši igralci nadaljevali tako kot so začeli in da bodo tudi v svojih reprezentancah dobro delali, kakor tudi, da se bodo vrnili nazaj zdravi in nepoškodovani. To pomeni, da upam, da bomo decembra praktično kompletni in da bomo skupaj s Kamnikom pripravljeni na nadaljevanje lige prvakov, ter na nadaljevanje državnega in pokalnega prvenstva Slovenije, ki smo ga odlično začeli.«

 

·        Kakšen načrt treningov sta z Draganom Kobiljskim pripravila za to obdobje, ko bo kar nekaj članov moštva ACH Volley, ki bodo še ostali v klubu, pravzaprav izven tekmovalnega ritma?

 

»Dejansko slaba plat tega, da v tem obdobju ne bo tekem pomeni, da bomo morali znova začeti z dvigovanjem najprej  fizične in nato tehnične priprave, ter šele takrat, ko bomo ponovno vsi skupaj, se bomo zopet lotili taktičnih priprav. To pomeni, da se praktično vračamo na začetek sezone izpred dveh oz. treh mesecev. To je težka naloga za igralce, ki niso v reprezentancah, zato ker bodo morali ohraniti oziroma znova dvigniti raven svoje pripravljenosti na raven pripravljenosti ekipe, ko bo le ta ponovno kompletna. Nič lažje ne bo niti tistih, ki bodo igrali v posameznih reprezentancah, kajti veliko vprašanje je, s kakšnimi čustvi se bodo vrnili nazaj v ekipo, prav tako, koliko jim bo še ostalo svežine in kajpada, kako zdravi bodo ostali. Iskreno upam, da bodo res ostali zdravi in nepoškodovani in da jih v reprezentancah ne bodo do te mere obremenili, da bodo povsem izčrpani ob koncu teh kvalifikacij v katerih pravzaprav vse reprezentance čaka izjemno težak program.«

 

·        Veliko govorimo o zdravju in poškodbah…

 

»Vsekakor. Predvsem zato, ker so poškodbe čedalje bolj pogoste in so skoraj neizbežne. To je pravzaprav posledica sistema tekmovanj na katerih vztrajajo v evropski in svetovni odbojkarski zvezi. Število teh tekmovanj se je izjemno pomnožilo, kar gre tudi na škodo klubske odbojke, ki je popolnoma zapostavljena, s tem pa je zapostavljen tudi razvoj klubskih igralcev. Po drugi strani je čedalje več poškodovanih reprezentantov, kar že resnično postaja tragično.«

 

·        In vendarle se klubski trenerji pojavljate tudi kot reprezentančni selektorji, kar vas tudi same nemalokrat spravlja v nenavaden položaj. Kaj je zate bolj pravzaprav pomembno – klub ali reprezentanca?

 

Foto:BOBO»Sam sem se že zdavnaj opredelil za obe varianti, saj se v obeh vlogah dobro počutim. V reprezentanci Srbije imam nedvomno zelo dober rezultat in je že to dober motiv za naprej, v ACH Volleyu pa sem v vlogi, ko moram z ekipo še veliko narediti in za to imam ves klubski potencial, potrebujem pa čas. Na reprezentačni ravni je položaj vsekakor drugačen, saj tja prihajajo igralci iz različnih klubov in so praktično »že narejeni«, skratka, na tej ravni ni moja skrb njihova forma in kako do nje priti v tistih desetih dneh, denimo, saj le to prinesejo s seboj. Na klubski ravni pa sem v položaju, ko moram igralce sam oz. s svojim timom pripeljati do te visoke forme, in zato mi je žal, da kot trener, ki ima hkrati dolžnost selektorja, v tem zelo pomembnem obdobju ne morem biti tudi osebno navzoč v klubu. Malo je manjkalo, da  bi se to celo uresničilo, saj smo v nekaterih ocenah in razmišljanjih menili, da rezultat, ki smo ga kot srbska reprezentanca dosegli na evropskem prvenstvu septembra v Avstriji pravzaprav zadostuje za neposredno udeležbo na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Bulgariji. To bi pomenilo, da bi ta november tudi sam ostal v Ljubljani in naprej delal s preostankom ekipe ACH Volley. A ti izračuni niso bili pravi, tako da zdaj odhajamo s srbsko reprezentanco, v kateri sta tudi Uroš Kovačević in Milan Rašić, na svetovni pokal in potem, upam še naprej. Olimpijske igre so vendarle sen vsakega športnika. Torej, gre za precejšnjo mešanico tako obveznosti kot občutkov. Toda, jaz nisem edini v takšnem položaju. Veliko trenerjev je v podobni situaciji, vsi smo skratka v istem košu, če lahko temu tako rečem. Mi se bomo nedvomno borili, naloga svetovne odbojkarske federacije in vseh drugih pa je, da nekaj vendarle spremenijo. Letos vse kaže, da je reprezentančna sezona bolj pomembna od klubske, čeprav je jasno, kje je denar in v kaj se vlaga, kajti nedvomno so klubi tisti, ki omogočajo razvoj igralcev. Reprezentance na koncu zgolj izrabljajo tisto, kar so dosegli v klubih. Pa s tem ne mislim, da je raven reprezentance potrebno zanemariti, pač pa zgolj pravila in tekmovanja posodobiti in domisliti do mere, ki bo sprejemljiva za obe ravni.«

 

·        Kakšen je plan priprav srbske reprezentance, saj se precej razlikuje od slovenske?

 

»Tudi srbska reprezentanca ima zbor v ponedeljek, tako kot  slovenska. Prvih deset dni bomo preživeli na skupnih pripravah v Beogradu, potem pa mi odhajamo na Japonsko, na svetovni pokal, kar je nekakšno svetovno prvenstvo v malem, na katerem bo nastopilo 12 najboljših reprezentanc na svetu. Tam se bomo borili za prva tri mesta, ki nas lahko popeljejo na olimpijske igre. Tempo tekmovanj bo ubijalski, saj bomo v petnajstih dneh morali odigrati kar enajst tekem na štirih različnih koncih Japonske. Za reprezentanco Srbije bo ta program še toliko težji, ker nimamo prav dolge klopi, za povrh imamo zelo mlade igralce in sploh ne vem, kako bomo to vse skupaj prenesli. Bistvo pa je, da se temu niti moremo niti hočemo izogniti, saj je to znova velika priložnost, ki jo bomo poskušali izrabiti kolikor se bo le dalo.«

 

·        Kaj je pravzaprav boljše za reprezentanco: ali to, da so njeni člani večinoma iz enega kluba, kot je to denimo primer v Sloveniji, ali to, da so iz različnih klubov?

 

»V srbsko reprezentanco prihajajo igralci iz različnih klubov, tudi iz različnih držav   Srbija, Slovenija, Italija, Poljska… Po eni strani je to za klube bolje, saj jih v tem obdobju ne oklestiš do te mere, da ne morejo nadaljevati s klubskimi programi, tako kot so si zamislili v določeni sezoni, po drugi strani pa je to za reprezentanco slabše, saj ni tiste homogenosti, ki je v vsakem timu potrebna za doseganje vrhunskih rezultatov. Je pa tako, da vsak selektor naredi širši in ožji seznam reprezentantov. Za srbsko reprezentanco sem pripravil širšega, veliko vprašanje pa je, ali in kdo se bo odzval, saj je veliko igralcev poškodovanih. Šele v ponedeljek, 7. novembra si bomo na jasnem, ko se bodo zglasili na zdravniških pregledih, s kom bomo lahko začeli priprave in na koga bom dejansko lahko računal v nadaljevanju. Ta hip imam seznam šestnajstih igralcev, na Japonsko jih bo odšlo štirinajst . Glede na izjemno zahteven program, ki nas čaka, pa mi potrebujemo predvsem zdrave in nepoškodovane igralce. Kot rečeno, v petnajstih dneh bomo morali odigrati kar enajst tekem, kar je najmanj kar je – nehumano. Nekaj bo na tem nedvomno potrebno spremeniti, in jaz dejansko upam, da svetovna  in druge odbojkarske zveze ne bodo ostale gluhe na vse to.«

 

 

Odnosi z javnostmi

 

 

 

 

 

 

 

Naša spletna stran za boljše delovanje uporablja piškotke! Želite izvedeti več?
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?