Novice

»Počaščen sem, da lahko rečem, da sem tudi jaz zraven«

Stane Ferjan: »Turnir generacij je zelo dobrodošla prireditev, saj to je res lepa priložnost, da se srečamo nekdanji igralci in trenerji, da malo poklepetamo predvsem o športu in odbojki, ki nam je tako blizu. Glede na prikazano igro samih ekip, ki so se aktivno udeležile turnirja, pa je vidno, da se nekateri še vedno ukvarjajo z odbojko, čeprav rekreativno, nekateri pa so fizično malo slabše pripravljeni. Kakor koli, glede na to, da se nekateri žoge menda niso pritaknili že več kot deset let, danes pa igrajo zelo dobro, pa lahko rečem – vsaka čast: to so resnični talenti (smeh)! Sicer bi o minulih štirih desetletjih našega kluba predvsem dejal, da so ta leta kar nekam preletela in (pre)hitro minila. To kar pa danes doživljamo z uspehi ACH Volleya, pa zame pomeni, da so nam fantje vrhunsko odbojko dobesedno pripeljali na dvorišče. To nam omogoča, da vidimo, kako je raven odbojke zelo zrasla, odbojkarji so predvsem postali atleti, odbojkarska tehnika je sicer ostala ista, fizična moč pa se je prilagodila temu. Današnja odbojka je vsekakor hitrejša, zagotovo pa se tudi vrhunska odbojka začne s forsiranjem servisa, tudi, če se delajo napake, saj je to edini način, da napadalce spraviš stran od mreže. Za današnji dan, pa še enkrat – bilo je čudovito, zmagovalci Turnirja generacij so vsi in to je treba ponoviti, pa ne čez deset let, pač pa mnogo prej.«

 

Igor Kolaković : » Turnir generacij sem si zgolj ogledal med našim treningom in večerno tekmo, in se mi zdi, glede na vzdušje v tej dvorani odlična ideja, kar se vidi tudi po številu udeležencev. Takšna srečanja predvsem pomenijo vračanja v lepo preteklost. Zelo je prijetno, če se zberejo skupaj na enem mestu, odigrajo dobro tekmo, predvsem se medsebojno družijo, saj se mi zdi, da je to ključna poanta vsega skupaj.«

 

Janko Jan : »Pri odbojki sem  že dobrih trideset let. Turnir generacij je dejansko zelo posrečena zadeva. Zanimivo je opazovati ljudi, ki so sicer že precej časa stran od odbojke, pa vendarle igrajo s takšnim srcem in dušo. Brž ko ne tudi aktivno vzdržujejo ta svoj odnos do odbojke in jih je res lepo gledati. 40. letnica kluba pa zbuja veliko spominov. Začelo se je povsem amatersko, spominjam se, ko so igrali še na osnovni šoli v Spodnji Lipnici. Ko pa so začeli igrati na Bledu sem tudi sam zelo hitro prišel zraven  in sem ob takratnem trenerju Sreču Vernigu začel tudi pomagati v klubu. Bil sem v upravnem odboru  kluba, od 1993 do 1995 sem bil tudi v predsedstvu odbojkarske zveze. Bil sem tudi predsednik disciplinske komisije na zvezi , po tem  sem moral mandat predčasno zaključiti, ker sem šel  službeno za dve leti v Moskvo. S tem se je moje aktivno delo vezano na odbojko žal končalo. Obvezno pa se udeležujem vseh tekem, saj mora biti resnično hudičevo kaj narobe, da mene ni zraven. Odbojka je zame daleč, daleč najlepši šport od vseh iger z žogo: mreža je na sredini, ekipi sta vsaka na svoji strani, ni nasilja, kot ga doživljamo pri košarki in rokometu, denimo. Pri odbojki je pomembna tudi moč, a  veliko pomeni tudi glava, saj je za to igro potrebno še kaj več od zgolj surove moči. Potreben je intelekt. V vsakem primeru je zame odbojka resnično užitek, tako kot je užitek biti na tovrstnem srečanju in opazovati Turnir generacij, se družiti, igrati, klepetati.«

 

Slavko Toman: »Turnir generacij je zelo lepo obiskan, prikazana igra je bila zelo dobra, tako, da bi kazalo kakšnega od teh igralcev še kaj »ponucati«. Navsezadnje je bil poleg tudi trener ACH Volleya, Igor Kolaković, tako, da bo verjetno še kakšnega od igralcev na današnjem turnirju  pridobil za ekipo. To je pač njegova naloga… (smeh). Ob 40. obletnici kluba pa danes lahko rečem, da pred nekaj leti nobeden ne bi verjel, da bo naš klub prišel do takšnega rezultata, s katerim se danes ob tako visokem jubileju ponašamo. Zato mislim, da je to dejansko velikanski uspeh za slovensko odbojko in za vse tiste, ki na tem delajo. Počaščen sem, da lahko rečem, da sem tudi jaz zraven.«

 

Nada Domitrović: » Na današnjem turnirju sem tudi aktivno igrala, srečanje se mi vsekakor zdi, simpatično, posrečeno. Z nekaterimi današnjimi udeleženci se že res nisem dolgo videla, zato bi bilo zelo lepo, če bi takšne turnirje še kdaj ponovili. V odbojki sem sama bila aktivna od leta 1984 do leta 2000  in smo bile punce zelo uspešne. Bile smo jugoslovanske državne in po tem tudi slovenske državne prvakinje, po tem tudi državne podprvakinje. Rast kluba  je v vseh teh letih naravnost odlična, res pa je, da nekoliko pogrešam ženski del. Kar se pa današnjega srečanja tiče, bi ga kazalo ponoviti ne glede na obletnice. Vedo se je namreč lepo srečati s starimi znanci, ki nas je nekoč in nas še danes druži in povezuje odbojka.«

 

Vilma Repe: »V življenju sem se veliko ukvarjala s športom, v nekem svojem obdobju celo z dvema: z avtomobilizmom in z odbojko in, če se prav spomnim, je takrat včasih bilo kar napeto. Direktno z dirke sem namreč prišla še kar v kombinezonu v telovadnico in naš trener Stane Ferjan takrat ni bil z menoj najbolj zadovoljen. Z današnjim Turnirjem generacij pa sem izjemno zadovoljna in sem hkrati presenečena, da je še toliko aktivnih odbojkaric in odbojkarjev in, da smo danes tudi dokaj zares igrali! Jutri sicer ne vem, kako bo, toda, danes smo se resnično borili…«

 

Mojca Mušič: »Naša ekipa je na današnjem turnirju celo zmagala, čeprav smo dejansko zmagovalci turnirja prav vsi. Zelo sem vesela, da smo se tega turnirja lahko udeležili, kajpada, nismo pričakovali, da bo naša ekipa tako visoko uvrščena, a kot kaže, so nam zvezde danes bile naklonjene in smo celo zasluženo zmagali. Za minulih štirideset let kluba pa lahko rečem, da je to bil čudovit čas, za mnoge izmed nas je to celo polovica življenja. V svojih časih smo s treningom, ki smo si ga lahko privoščili,  kar nekaj dosegli in zato so to za nas dejansko čudoviti spomini, ki nas še danes držijo pokonci. Današnji dosežki kluba pa so sploh vrhunski. Pristop k delu in k organizaciji sicer kaže na to, da so danes drugi časi, nedvomno pa smo danes vsi ponosni na našo moško ekipo ACH Volley in je dejansko čudovito biti zraven.«

 

Franc Pintar: »Glede Turnirja generacij vse pohvale. To je priložnost, da obnovimo spomine in da si tudi rečemo, da smo postavili dobre temelje za vse kasnejše in današnje dosežke kluba. Ko danes gledamo kakšno od tekem naše prve ekipe, si kar nekako s ponosom mislimo: no, to smo pa mi zastavili. Občutek je zelo dober. Glede današnjega turnirja pa, kot rečeno vse pohvale, zelo dobra ideja, morda bi bilo malce bolje, če bi ekipe malo drugače sestavili, premešali…To seveda ni kritika organizatorjem, pač pa tista rahla nejevolja, ker tvoja ekipa pač ni bila prva (smeh). Sam sem aktivno igral odbojko že ob ustanovitvi OK Bled, na samem začetku. Moja zadnja tekma pa je bila pokalna tekma s Crveno zvezdo. Danes imam 63 let in še vedno občasno igram odbojko, in tudi na turnirju sem igral. Bili smo borbeni, dejal bi celo, da smo mi malce starejši celo pokazali nekaj več borbenosti kot mlajši soigralci… kakor koli, bilo je res prijetno.«

 

Aleš Jerala: »Na današnjem Turnirju generacij sem bil eden izmed sodnikov in sem pravzaprav presenečen, kako nekateri še vedno dobro igrajo za svoja leta. Nekateri udeleženci že več kot deset let niso imeli žoge v rokah in s danes pokazali, da so toliko bolj željni žoge. nekateri se res dobro držijo in veliko jih je prišlo, tako, da smo tudi organizatorji turnirja lahko danes zelo zadovoljni.«

 

Marijan Ješe: »V odbojki sem že dolga leta, sem eden izmed trenerjev mlajših selekcij, pa tudi igram odbojko rekreativno, tako, da na današnjem turnirju ni bilo posebnih težav. Je pa čudovito ponovno srečati nekatere bivše odbojkarje, kajti to je več kot sama igra na turnirju. Danes smo srečali  tudi nekatere odbojkarske legende kot je Miha Andolšek in je veselje ponovno jih videti na igrišču in ugotavljati, da še vedno dobro igrajo.«

 

Matjaž Tilinger: »Nekoč sem igral  sem s Stanetom Ferjanom, Štefanom Udrihom, Brumnom, Končnikom… sami izvrstni igralci. Ob 40. obletnici kluba pa lahko rečem, da je razvoj kluba enkraten in, da je to izjemno veliko za slovensko odbojko na sploh. Turnir generacij pa je odlična priložnost za ponovno druženje in za res zagrizeno igro: zmeraj, ko pridemo na igrišče damo vse od sebe in  kot je bilo danes videti, to počnemo ne glede na leta ali spol. Zato se že veselimo ponovnega srečanja nekoč v bližnji prihodnosti.« 

 

Grega Humerca: » Na današnjem turnirju smo sicer igrali zelo zagrizeno, nedvomno pa se že poznajo leta, toda borili smo se in pokazali, da še vedno imamo tisti pravi občutek za igro v sebi. Res pa je, da so leta svoje že naredila. Med nami so bili tako tisti, ki se z odbojko še naprej ukvarjajo rekreativno kot tisti, ki se ne, in nam je bilo toliko težje na igrišču. Toda na koncu smo bili tretji, kar pravzaprav pomeni, da smo zmagali, saj smo v bistvu danes vsi zmagovalci.«

 

Jure Lakota: » Na Turnir generacij smo pravzaprav dolgo čakali in upam, da na naslednjega ne bomo čakali enako dolgo. Vse pohvale organizatorjem, ker je vse teklo, ni bilo nič razvlečeno, skratka, super. Sam sem bil aktiven v odbojki še nekaj let nazaj, toda danes na tem turnirju smo dejansko vsi igrali res zagrizeno, borbeno, kar dokazuje, da glede na soigralce, starost ne vpliva kaj dosti na način igre in se je celo pokazalo, da so bili danes najstarejši še najbolj zagrizeni. Dejansko mi je bilo v užitek igrati še enkrat. V tem klubu pa sem igral tudi v obdobju, ko se je današnja rezultatska rast začela in ugotavljam, da ta trend, vsaj rezultatski ne pojenja. Dogodki, kot je današnji Turnir generacij pa dokazujejo tudi okolici, da klub niso samo 12 igralcev in dva trenerja na igrišču v Stožicah, pač pa, da so klub tudi vsi podporni člani, navijači, organizatorji, sponzorji, ki se vse leto trudijo ustvariti celoto in  ne samo tistih nekaj dogodkov, ki jih je na koncu mogoče videti na televiziji. Zato upam, da bomo tudi z ohranjanjem tradicije nadaljevali. To je za klub in njegovo rast in razvoj izrednega pomena.«

 

Matjaž Klemenc: »Ta klub spremljam kot odbojkar in kasneje kot novinar že od leta 1995  in danes lahko rečem, da je klub v vseh teh letih doživel velikanske preskoke tako pri igralcih kot tudi miselno. Danes se seveda igra drugačna odbojka, tudi pristop k delu je drugačen, a če ne bi pred štiridesetimi leti bili te ljudje, ki so se danes udeležili Turnirja generacij, tisti, ki so položili neke trdne temelje, tudi danes ne bi bili priče vrhunskem razvoju kluba. Nekdo je moral začeli in takrat so začeli na lešu, z dokaj skromno opremo, mislim pa, da so takrat verjetno bolj igrali s srcem kot to počnejo danes, kar je navsezadnje razumljivo. Kar se tiče današnjega dogodka, pa je veselje sodelovati in videti tako ljudi s katerim sem nekoč igral tudi sam in tudi druge, ki jih doslej osebno nisem poznal. Čudovito je, da se medsebojno generacije tako pomešajo, pa tudi, da igrajo kot so danes igrali: vsi smo se želeli pokazati, dokazati. Nihče ni želel izgubiti. In to je dobro.«

 

Mitja Torkar: »Lepo je bilo, da smo se po dolgem času takole srečali in se medsebojno tudi pomerili na igrišču ter dokazali, da še vedno znamo igrati odbojko. Punce so sploh presenetile, da še vedno tako dobro igrajo. Zato mislim, da je turnir enkraten dogodek za vse. Tudi pripadnost klubu s takšnimi dogodki lahko le raste. Pomembno pa je, da se nam znova vračajo tudi bivši igralci, da so s seboj pripeljali otroke, vnuke in to se mi zdi, da je pravi cilj tovrstnih srečanj. Kar se igre tiče, se je danes pokazalo, da so nekateri dejansko pokazali isto kot pred dvajsetimi ali več leti – zelo borbeno igro in željo po zmagi, pa čeprav žoge niso aktivno videli že kar lepo število let. Odlično!«

 

Miha Andolšek: » čeprav sem star 66 let, še vedno igram zelo zagrizeno, seveda, če in ko igram.  Kar se tiče vzpona in rasti tega kluba, lahko rečem, da je naš začetni vzpon bil relativno hiter in tako rekoč iz anonimnosti. To kar se danes dogaja, pa je izjemno. Res pa je, da osebno v današnji ekipi pogrešam domače igralce, čeprav se zavedam, da je tudi ta šport danes drugačen, na drugem nivoju. A dejstvo je, da se motivacija in pripadnost lažje gradi, če je moštvo sestavljeno iz domačih igralcev. Danes sicer živim v Celju, začel pa sem z odbojko v Žirovnici z Vikijem  Krevslom. Tam je namreč bila zibelka odbojke. Vesel pa sem, da ste organizirali današnje srečanje kot Turnir generacij. Bilo mi je zelo všeč, igrali smo dobro, borbeno in ugotavljam, da celo zelo veliko število današnjih udeležencev poznam. Igra je bila zelo lepa, moštva dobro sestavljena. Z veseljem pa bi prišel še kdaj, vsaj čez pet let, če ne še prej!«   

 

Matjaž Silič:« Jaz sem najbolj vesel, da se je zbralo toliko ljudi, da so se pripravljeni rekreirati in družiti, in da nas vse skupaj povezuje odbojka in ta klub. Pomembno se mi zdi tudi druženje po tekmi, saj je to bistvo vsega. Vsekakor kaže takšen dogodek ponoviti, pa ne šele čez deset let, pač pa že veliko prej.«

 

Niko Fabjan: » Z udeležbo na turnirju smo lahko zadovoljni, ekipe so bile mešane, vsi so se zelo trudili, punce so parket skoraj spulile ven… – toliko boja in žara je bilo na današnjem turnirju. Kot, da se gre za ligo prvakov (smeh). Naš praznik in jubilej  smo, kot že rečeno, praznovali skromno, vendar iz srca. Mislim, da smo dosegli tisto, kar smo želeli: ponovno se zbrati v čim večjem številu, se povezati, obuditi lepe spomine, nanovo zaživeti v tem odličnem klubu. Do konca marca bomo pripravili še jubilejni zbornik in to je tisto, kar smo planirali in bomo realizirali za to obdobje. Mislim, da smo vsi skupaj lahko zelo zadovoljni.«

 

Odnosi z javnostmi   

 

Naša spletna stran za boljše delovanje uporablja piškotke! Želite izvedeti več?
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?